naj počiva v miru tista punca iz razreda,
za katero so govoril da jo čist usak podera,
vsak dan sporočila .. ?aljiva vsebina,

grafiti na fasadi, v zadregi vsa dru?ina,
ni znala se spopadat, pritiskom je podlegla,
pojedla ?katlo je tablet in ?e zadnjič se ulegla,

vsak k hrbet ji je obrnu, zdej čez njega gleda,
krivda in opravčila bleda zdej se usak zaveda,
ja.. besede majo moč, in ja.. besede so nevarne,

ve?, prazna je pomoč, če besede so zlagane,
zdej vsak je njen prjatu, vsi odenkrat so svetniki,
"R.I.P. & MISS YOU" - fotoshop na vsaki fakin' sliki,

prej so risal ji na obrz, jebal jo vs čs,
zdej spra?uje se vsak - "fak kva če bil bi jst?"
takim odgovarjam - misl predn usta odpre?,

postav pred ogledal se, a se loh mirno zazre??

Refren:

Brez vesti, ljudje so hrbet obrnili,
iskal so uteho, a so jih zavrnili,
ni več besed, ki bi du?o obudile,

krivda je na ljudeh, za grenke solze v očeh

naj počiva v miru tudi on, k odre?la ga je krogla

lica okrogla, majca te?e skrit ni mogla,
so metal mu hrano, se posmehovali so za hrbtom,
a noben ne ve, da na?u mamo je v sobi mrtvo,

in da od takrat, več ne mor zaspat trezn,
debelost pr nemu ni izbira, ampak je bolezn,
travme iz otro?tva so pustile brazgotine,

k se večajo vsakič ko mu kdo hrano u faco rine,
pa zarine glavo med dlani in si reče "ni me",
v upanju da bolečina vsaj začasno mine,

da naj zgine vsaka sled k vrača mu spomine,
kljuka se počasi spu?ča, vrata se odpirajo,
snop luči zajame temne oči k zdej prodirajo,

globko vanj, ne ni izhoda iz teh temnih sanj,
"ve? mali, vem kako boli ko ostane? sam",
a en stavk podpore ne nadomesti na tone travm..


Refren:
Brez vesti, ljudje so hrbet obrnili,

iskal so uteho, a so jih zavrnili,
ni več besed, ki bi du?o obudile,
krivda je na ljudeh, za grenke solze v očeh


naj se neha posmehovanju sivmu starcu,
izmaličen ma obraz, pa se te?ko izogne udarcu,

ker tepe ga mladina, ga označl so z grdobo,
a noben ne pomne da je tak za njihovo svobodo,
za njih nabiral je udarce, brazgotine vojne,

glumijo junake, a to v bistvu on je..
dons mamo vse, sam zahvalnosti očitno ne,
nej se opravičm, v imenu generacije,

sram me je da nismo to, za kar padal ste,
lahka zemla, te?ki časi, prav obraz zdej ka?e se,
in ne sodte mi preteklosti,tm vec ne ?ivim,

sodte po dejanjih za prihodnost za katero se borim,
ne bom reku da mi sodi lahko samo bog,
k delu sm krivice tud nekomu k med nami hod!

in sit sm praznih besed ?e bolj praznih ljudi,
tok ste glasni a sam moje misli so glasnej k vi!


Refren:
Brez vesti, ljudje so hrbet obrnili,
iskal so uteho, a so jih zavrnili,

ni več besed, ki bi du?o obudile,
krivda je na ljudeh, za grenke solze v očeh